11/01/2026
Ideje so kot snežinke. ❄️
Vsaka drugačna. Vsaka se stopi, če jo predolgo držiš samo v glavi.
Najine ideje že kar nekaj časa rahlo zmrzujejo — predvsem tiste za namizno in talno svetilo — a vemo, da tam ne bodo več dolgo zdržale. Morajo v izvedbo. Preveč neizvedenih idej se stopi kot sneg in ti na koncu samo še razmoči možgane. Edini način, da jih malo osušiš, se sliši preprosto: narediti to, kar veš, da moraš.
In ja — včasih je to zelo, zelo težko.
December je bil tak. Od uvoda do zaključka.
Kot da se nikamor ne premakneš, čeprav se dnevi kar dogajajo.
Za uvod gripa. Oba »kozlička«. Pa še midva.
Potem planirani pobeg na Pokljuko — za kar smo neskončno hvaležni. Narava, igra, sneg, tišina, družina. Nabrala sva si nove moči in si že zavihala rokave… 🙂
..po vrnitvi domov pa — bam. Covid.
In za konec (ali začetek 2026) še (pre?)živahen kozliček s pretresom možganov in nočjo v pediatrični bolnišnici.
Občutek, da se je vse zataknilo. Da stoji -najina percepcija. V resnici je še kako zelo teklo — samo ne tja, kamor bi si želela. V takih trenutkih ni druge izbire, kot da pritisneš na gumb "pojdi-s-tokom".
A verjameva, da bo ta tok kmalu spet stekel tudi čez najine poljane.
Do Festivala idrijske čipke si želiva, da te snežinke ne ostanejo samo v glavah— ampak dobijo obliko: namizno in talno luč. Delava na tem, korak za korakom, tudi zato, ker ste po njiju že večkrat spraševali.
Naj naju v tem letu spremlja duh Pr’farske kaze: malo trme, veliko vztrajnosti in ravno prav norosti, da se sanje ne stopijo — ampak postanejo resnične. 🐐✨.....................................
Ideas are like snowflakes. ❄️
Each one is different. Each one melts if you keep it in your head for too long.
Our ideas have been gently freezing for a while now — especially the ones for a table lamp and a floor lamp — but we know they won’t stay there much longer. They need to move into making. Too many unrealised ideas melt like snow and in the end just leave your mind soggy. The only way to dry it out sounds simple: do the thing you know you have to do.
And yes — sometimes that’s very hard.
December was exactly like that. From start to finish.
As if you’re not moving anywhere, even though the days keep happening.
First, the flu. Both little “goats”. And us too.
Then a short escape to Pokljuka — for which we are endlessly grateful. Nature, play, silence, family. We gathered some fresh energy and rolled up our sleeves… 🙂
..and then, back home — bam. Covid.
And to finish it all off (or start 2026), a very lively little goat with a concussion and a night in the children’s hospital.
A feeling that everything got stuck. That it all stopped - our perception, at least. In reality, things were moving — just not in the direction we had hoped. In moments like that, there’s nothing else to do but press the "go-with-the-flow" button.
But we believe that this flow will soon run through our fields again.
By the time of the Idrija Lace Festival, we wish for these snowflakes not to stay only in our heads — but to take shape as a table lamp and a floor lamp. We’re working on it, step by step, also because many of you have already been asking about them.
May the spirit of the Pr’farska goat guide us this year — a bit of stubbornness, plenty of perseverance, and just enough madness so that dreams don’t melt… but become real. 🐐✨